Kmetija Ostanek obsega 15 ha površin, od tega 7 ha gozda, 1 ha travnikov in 6 ha njivske površine. Na kmetiji se ukvarjamo izključno s pridelavo in predelavo vrtnin, ki sega v leto 1997, ko je oče Jože posadil prve sadike zelenjave. Do takrat je bila kmetija usmerjena v govedorejo in pridelavo poljščin, leta 2007 smo z govedorejo v celoti prenehali.

Do vključno leta 2013 je proizvodnja vrtnin obsegala 2 ha, od tega 0,20 ha pokritih površin, ostalo pridelava pa je potekala na prostem.

Razvoj kmetije

Od vsega začetka je očeta pri pridelavi vrtnin spremljala hčerka Damjana, takrat še osnovnošolka. Kljub temu, da so ji bile njive, narava in pridelava vrtnin zelo pri srcu, je uspešno zaključila srednjo ekonomsko šolo, kjer je pridobila znanje, ki ji danes še kako koristi.

Izobraževanje je nadaljevala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija in hortikultura ter uspešno končala prvo in drugo stopnjo študija. V času študija je imela željo po nadgradnji in večji prepoznavnosti kmetije, saj je bila prepričana, da s pridobljenim znanjem lahko ustvari nekaj več. Kot študentka je leta 2012 registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji – predelava vrtnin.

Starši in mož so njene ideje vedno podpirali, zato so se s skupnimi močmi lotili rekonstrukcije starega hleva iz leta 1887 v nove sodobne prostore za predelavo, skladiščenje in prodajo vrtnin in gotovih izdelkov. V začetku je predelava obsegala približno 2000 kozarcev vložnin na sezono, leta 2015 pa je bilo vloženih kozarcev že 12.000. Vrtnine se za vlaganje pripravljajo še posebej skrbno, večinoma ročno, po preizkušenih lastnih receptih.

Kmetija je že od samega začetka vključena v Integrirano pridelavo vrtnin, zato je zelenjava kakovostna, pridelana na naravi prijazen način. Od leta 2014, ko se je Damjana v celoti posvetila domači kmetiji, se je pridelava v rastlinjakih povečala na 0,35 ha, skupne površine, namenjene pridelavi vrtnin obsegajo 4 ha, 2 ha površin pa obsegajo poljščine. Pričeli smo tudi s pridelavo sadik za lastne potrebe v za to namenjenem rastlinjaku, ki je opremljen z ogrevanjem, pomičnimi mizami in namakalnim sistemom.

Kmetija danes

Vsa predelana zelenjava je pridelana na Kmetiji Ostanek. Na kmetiji sicer pridelujemo predvsem zelje in druge kapusnice, papriko, paradižnik, kumare, kumarice za vlaganje, korenček, zeleno, stročji fižol in fižol v zrnju, rdečo peso, solato, radič, endivijo ter ostalo sezonsko zelenjavo in krompir.

Prav tako kot pridelavo in predelavo vrtnin so postopoma razvijali tržne poti in lastno blagovno znamko. Sedaj izdelke in pridelke prodajajo na domu, na tržnicah, na sejmih, gostinskim obratom, maloprodajnim trgovinam, javnim zavodom in veleprodajnim družbam.

S svojimi izdelki so sodelovali na ocenjevanju Dobrot Slovenskih kmetij, kjer so že prejeli vrsto odličij za vložene kumarice, rumeno papriko, rdečo papriko s česnom in peteršiljem, domačo zelenjavno mešanico in znak kakovosti za domači ajvar. Poleg teh izdelkov pripravljajo tudi vloženo rdečo peso, rdečo papriko, mešano solato, stročji fižol, sladke in pekoče feferone, kislo zelje in kislo repo. Redno se udeležujejo različnih prireditev, kjer pripravijo degustacije, da se lahko obiskovalci prepričajo v kakovost izdelkov.

Ker je Damjana Ostanek Heric s svojo vnemo pripomogla k razvoju kmetije in ji starši zaupajo, so ji prepustili kmetijo v celoti – organizacijsko, ekonomsko, finančno. Tako je v letu 2015 postala mlada prevzemnica kmetije. Danes ji na kmetiji pomagajo vsi družinski člani – mož Tadej, oče Jože in mama Jožica, vsem pa je v veliko veselje Damjanin sin Lambert, rojen avgusta 2015. V letošnjem letu je na kmetiji redno zaposlila novo delovno silo, saj je postal obseg dela prevelik za družinske člane.

Kmetija v prihodnosti

Damjana ima za prihodnost še veliko načrtov. Posodobila bo pridelavo in predelavo vrtnin, spremljala in uvajala nove tehnologije, pridobila nova znanja s področja pridelave in predelave vrtnin, iskala nove tržne poti, pridobila dodatne obdelovalne površine in ustvarjala nova delovna mesta.

Že od otroštva čuti pripadnost kmetiji in kmetovanju in si ne želi ničesar drugega. Veliko podporo ima tudi v možu Tadeju, ki je ravno tako agronom in kmet po duši.